Stiskanje (squeeze play) pri No Limit Hold'em pokru

 
V tem članku o pokru bomo govorili o nekoliko naprednejšem konceptu, ki ti bo takoj dal dobiček, stiskanju.

Kaj je "stiskanje"?
 
Stiskanje pomeni višanje v potu, kjer obstajata najmanj en igralec, ki je višal, in en, ki je stavo izenačil. Imenuje se stiskanje, ker je namen "iztisniti" izenačevalce iz pota.
 
Razpon stiskanja
 
Absolutnega razpona stiskanja ni, ker bo to kot pri vseh ostalih poker konceptih večinoma odvisno od tendenc nasprotnikov. A če moramo določiti standardnega, bi za začetek rekli, da je stiskanja vreden velik razpon.
 
A najprej se osredotočimo na našo pozicijo pri mizi. Pogosto je bolje stiskati izven pozicije kot na poziciji. Razlog je dokaj preprost: ko smo na poziciji, imamo prednost pred našimi nasprotniki, zato igra z našimi kartami in ogled flopa nista vedno slaba ideja; ko smo izven pozicije, pa po drugi strani predamo prednost pozicije našemu nasprotniku. A s stiskanjem prevzamemo iniciativo in postavimo nasprotnika v situacijo, kjer mora sprejeti težko odločitev.
 
Naš razpon stiskanja morata sestavljati dve različni kategoriji kart:
 
1) Močne karte, s katerimi ni dobro igrati proti več igralcem, je pa dobro v potu s trojno stavo. Načeloma govorimo o srednjih/visokih lastnih parih (TT+). Te karte izgubijo vrednost, ko igramo z več igralci in obstaja veliko flopom, ki nas lahko prestrašijo. Poleg tega izenačevalci pogosto igrajo z nizkimi lastnimi pari in ne želimo jim dati možnosti, da poceni ujamejo svojo kombinacijo.
 
2) Karte z blokatorjem. Karta velja za "blokator", če omeji možno kombinacijo danega razpona. Na primer, če držimo asa, zmanjšamo verjetnost, da imajo naši nasprotnika močne ase (AQ+, AA). Zato so karte Ax in Kx dobre karte za stiskanje. 
 
Proti nasprotnikom, ki radi odstopijo proti trojni stavi, lahko uporabimo celo širši razpon, saj bodo odvrgli veliko kart. Seveda to ne pomeni stiskanja s poljubnima dvema kartama. Pravzaprav obstajajo karte, ki kažejo na večji del dobička v majhnih potih z več igralci – kot so barvni konektorji ali nizki lastni pari. 
 
Nasprotniki za stiskanje
 
Kot smo že omenili, najboljši igralci za stiskanje, še posebej v situaciji "blefa", so tisti, ki velikokrat odstopijo na trojno stavo. Če nasprotnik nikoli ne odstopi na trojno stavo, stiskanje z blefom ni smiselno. V tem primeru moramo raje odpreti vrednostni razpon stiskanja – vključno s kartami, kot so 88–KJ+ – ker je ta tip nasprotnikov zelo enostaven za vrednostno stavo. 
 
Igralci, ki jih ne želimo stiskati, so tisti, ki se radi odločijo za štirikratno stavo. Proti tem je bolje zožiti razpon stiskanja in stiskati le z najboljšimi kartami ter izenačiti s spodnjim koncem našega vrednostnega razpona.
 
Obramba proti stiskanju
 
Najboljša obramba proti stiskanju, še posebej v igrah z mikro vložki, je odstop. Naši nasprotniki ne bodo stiskali dovolj pogosto, zato to ne bo znatno vplivalo na naš odstotek zmag. Najboljša obramba proti pogostim stiskalcem je zoženje naših začetnih kart, ker 1) bomo redkeje izpostavljeni stiskanju; 2) bomo imeli razpon, ki ga bodo večinoma sestavljale karte z vrednostjo, s katerimi bomo bolj pripravljeni igrati.
 
Če nasprotnik viša, mi hladnokrvno izenačimo in drug nasprotnik začne s stiskanjem... V tem primeru smo že objavili, da naše karte niso prav močne (razen, če igramo z zelo dobrimi kartami na zapleten način). Zato je v tem primeru bolje, da jih ne branimo.